Kdaj nas običajno pokličejo
Organizacije se na nas običajno obrnejo takrat, ko situacije pri delu z ljudmi zahtevajo več, kot lahko rešijo običajni dogovori, navodila ali dobra volja.
Znane situacije
- Isti konflikti se vračajo, čeprav so se ljudje o njih že pogovorili.
- Podobno situacijo vsak v ekipi reši po svoje; navzven je videti kot naključje.
- Pogovori s strankami, pacienti, uporabniki, starši ali sodelavci se stopnjujejo hitreje, kot bi bilo treba.
- Pod pritiskom ljudje izgubijo poklicno držo — in to jih kasneje bremeni bolj kot dogodek sam.
- Napetost med oddelki se prenese v vsakdanje sodelovanje.
- Vodje odlašajo s težkimi pogovori, dokler ti niso že preveliki, da bi bili kratki.
- Teorijo zaposleni poznajo, v resnični situaciji pa je ne uspejo uporabiti.
Če ostane nenaslovljeno
Posledice se ne pokažejo naenkrat. Pokažejo se v času, ki gre za popravljanje nesporazumov, v pritožbah in ponovljenih pojasnjevanjih, v tem, kdo se izogiba katerim nalogam, in v tem, koga ekipa sčasoma izgubi.
Nič od tega ne pomeni, da so zaposleni slabi v svojem delu. Pomeni le, da za te situacije nimajo skupnega jezika in skupnega načina — to pa je stvar izobraževanja in ne značaja.
Kaj naj bi bilo po izvedbi drugače
To so nameni izobraževanja, ne zagotovljeni rezultati. Udeleženci naj bi po izvedbi laže:
- prepoznali, kdaj se nesporazum spreminja v konflikt — dokler je še majhen;
- zahteven pogovor peljali do konca, ne da bi ga po nepotrebnem stopnjevali;
- ločili, kaj je resnična vsebina, kaj čustven odziv in kaj boj za premoč;
- pod pritiskom ostali v svoji poklicni vlogi;
- na podobne situacije odgovarjali bolj enotno kot doslej;
- uporabljali skupne izraze za situacije, ki se ponavljajo;
- naučeno prenesli v resnične delovne situacije in ne le v delavniško vajo.
Koliko od tega ekipa dejansko uporabi, je odvisno tudi od tega, koliko prostora za to ima po izvedbi. Ena delavnica ne odpravi vzrokov, ki so v organizaciji sami.
Kako delamo
Ne izvajamo iste delavnice za vsako organizacijo. Pred izvedbo želimo razumeti, s kom se vaši zaposleni srečujejo, kje se pogovori zapletajo in kaj morajo znati narediti drugače.
Prilagodijo se vsebina, primeri, globina, trajanje in oblika izvedbe. Strokovna podlaga se ne prilagaja — ta ostane ista in izhaja iz kliničnega dela in iz let dela v okoljih, kjer je napaka v komunikaciji draga. Teorija ostane strokovna, primeri so vaši.
